Moj spomin na vrtec je prijeten. Priznam, da so ohranjeni le delčki, a ti nadvse lepi. Spominjam se, kako sem se občasno v vrtec peljala s sosedo (vzgojiteljico) in njeno hčerko, ki sva ostali prijateljici tudi veliko let kasneje. Pa veselja, ko sta me prišla iskat stariati in omica. Sovrstnikov, s katerimi smo (sedaj že pred davnimi časi) znali tudi kakšno ušpičiti. In vzgojiteljic.

In danes, ko moj mali skoraj triletnik obiskuje vrtec, gledam nanj s povsem drugačnimi očmi. Brezskrbna in pomirjena. Ker vem, da je otrok v toplih in ljubečih rokah vzgojiteljic.

Bogastva, ki ga naši otroci dobijo z obiskovanjem vrtca, se ne da izmeriti. Njihov nasmeh, ko zjutraj v učilnici zagledajo vzgojiteljico in prijatelje, in zadovoljen izraz na obrazku, ko polni čudovitih vtisov preteklega dne pridejo domov, pove, DA JE V VRTCU LEPO. Zaradi vzgojiteljev se otroci radi vračajo v vrtec. In to, da je otrok med vrstniki srečen, je neprecenljivo.

Vsem zaposlenim v vrtcu, ki s srcem in velikokrat tudi izven delovnega časa storite največ za otroško spodbudno, ustvarjalno in spoštljivo vzdušje, ob začetku novega vrtčevskega leta iskrena hvala, nam staršem pa želim, da bi znali in zmogli ceniti ta trud.